|
|
Iz zgodovine vasi Britof
Med naselji, ki se vrstijo
na levem bregu Kokre od Kranja do Preddvora, leži tudi vas Britof. Njene
naselitvene korenine segajo v rimsko dobo. Leta 1968 so namreč arheologi
izkopali pri podružnični cerkvi sv. Tomaža več poskusnih jarkov in v njih našli
en žgan in tri skeletne grobove. Ti po najdbah podatki izvirajo iz prvih
stoletij po Kristusovem rojstvu. Rimsko grobišče ni omejeno le na zemljišče,
ki ga obdaja cerkveno obzidje, ampak se po pripovedovanju domačinov širi tudi
zunaj njega.
Arheologe sta k
raziskovanju napotila dva rimska kamnita spomenika, od katerih je podstavek
nekega nagrobnika še vzidan v cerkvenem obzidju, medtem ko so nagrobnik leta
1958 vzeli iz obzidja in ga prenesli v cerkev. Nagrobnik so bili v 2. stoletju
postavili v spomin Gaju Kalviju Prisku, ki je umrl star 45 let, in materi
Sekundi. Zanimivo je, da je bil leta 1507 ta nagrobnik v Ljubljani, kjer so ga
dokumentirali. Kdaj in kako je prišel v Britof, se ni pojasnjeno, vsekakor pa
so ga vse preteklo stoletje prištevali med pogrešane.
Po zatonu antičnega
sveta so rodovitno Kranjsko ravnino poselili Slovani in že v obdobju prve
kolonizacije je verjetno zraslo tudi selišče na tleh današnjega Britofa.
Slovani so prevzeli od staroselcev ime za reko Kokro (Corcac) in Kranj (Carnium),
kraje ob reki so glede na lego poimenovali Breg, Visoko, gorenje, po rečni
soteski so dobile ime Predoslje, po sadnem drevju Orehovlje, po osebnih imenih
vasi Hotemaže,Primskovo, težje razložljivo pa je ime naše vasi.
Čeprav se med ljudmi
običajno razlaga z nemško besedo za pokopališče (Friedhof), je verjetnejša
razlaga, da je tu nekoč stal dvorec (Hof) ali morda svobodinska kmetija (Freihufe).
kraj se omenja leta 1387 kot Vreythof, leta 1445 kot Freithoff. Listina iz leta
1497 kraj Britof povezuje s Predosljami (Prerassel im Freithoff) in se pred
drugo svetovno vojno so segale njive vasi Britof na desni breg Kokre. Na oni
strani so v srednjem veku zgradili tudi preprosto jamsko utrdbo Šmajdov grad. V
konglomeratni previsni steni nad Kokro so zazidali manjšo votlino in trdni zid
še danes spominja na nekdanjo turško nevarnost.
Vas je v 11. in 12.
stoletju spadala k zemljiškemu gospostvu mejnih grofov iz rodu Weimar-Orlamunde.
Leta 1337 so si pridobili v vasi šest kmetij Zovneski (kasneje grofje Celjski),
ki so na tem koncu Kranjske ustvarili smledniško gospostvo, medtem ko je ena
kmetija ostala pod Preddvorskim Novim gradom. Ob kmetih so se v 16. stoletju v
vaseh okoli Kranja pojavili tudi rokodelci: v Britofu so se takrat zaceli
ukvarjati s platnarstvom in sitarstvom. Iz tega časa je zapisan tudi podatek,
da je 16 britofskih kmetij (skupaj s tistimi iz sosednjih vasi) obdržalo
pravico, da iz Vojvodinega boršta dobivajo za lastne potrebe les od tistih
dreves, ki jih je podrl veter.
Cerkveno je vas Britof
spadala v kranjsko prafaro. V njenih mejah se prvič omenja v listini iz leta
1500. vendar cerkev sv. Tomaža starejša. To dokazuje letnica 1468, ki je
vklesana v napisnem traku,ki ga drži v rokah podoba na sklepniku oboka v
prezbiteriju. Prezbiterij je bil poslikan leta 1512, kar sporočata letnici,
izpisani v arabskih in rimskih številkah. Pozno gotske freske v cerkvi
upodabljajo na severni steni sv. Jakoba in sv. Boštjana, na južni steni sta
upodobljena Kristus, ogrnjen z rdečim plaščem, in cerkveni patron, sv. Tomaž.
Nad tem prizorom sta naslikana muzicirajoča angela. Srednje in glavno polje na
oboku, kjer je bila v starejših prezbiterijih Kristusova podoba, je v Britofski
cerkvi zavzel Kristusov monogram. To je najstarejši znani primer taksne
zamenjave v Sloveniji.
Po legi lahko Britof
uvrstimo med tako imenovana dominantna naselja, saj je prvotna gručasta vas
nastala na terasastem, že od daleč vidnem pomolu. Najstarejši tloris vasi,
strnjene okrog cerkve, je ohranjen na frančiscejski katastrski mapi iz leta
1826. Polje, razdeljeno na grude, se je širilo jugovzhodno od vasi, na zemljišču,
kjer je na frančiscejski mapi zapisano ledinsko ime "Na Wogom" , z
ledino "Na sellu" pa je britofsko zemljišče segalo tudi prek Kokre.
V tem času je
prebivalstvo v vasi precej naraslo, saj je leta 1754 v njej živelo 212 ljudi,
leta 1817 le dober ducat več-226, leta 1830 pa kar 330 (159 moških in 171 žensk).Takrat
je vas štela 53 hiš, kmetov je bilo 21, kajžarjev in bajtarjev 32, gostačev
pa 66. Vaščani so posedovali 256 oralov njiv, 58 oralov pašnikov in 45 oralov
gozdov, največ so pridelali repe, med žiti pa prosa in ječmena. Leta 1830
imeli v vasi 3 konje, 27 volov, 33 krav, 43 glav mlade goveje živine in 15
ovac.